Zdrav Dih Raziskave in Razvoj (ZDRR) vabi na naslednjo raziskavo, pri kateri bomo opazovali kako sta učenje in spomin povezana z nekaterimi fiziološkimi funkcijami (celoten protokol raziskave bo dostopen na ogled vsakemo prostovoljcu takoj po opravljenih meritvah).

Vključitveni kriterij: starost 18-50 let, brez kroničnih zdravstvenih težav

Termin meritev: Petek 14.10.2011 od 15h do 18h na Fakulteti za Šport na Gortanovi ulici 22 na Kodeljevem v Ljubljani (vprašaj vratarja ali nas pokliči na 031 380 511)

Ljudje lahko svoja čustva ojačamo ali utišamo z dihanjem. Vdih čustva povdari in poveča motivacijo za tisto kar imamo v mislih, medtem ko nas izdih od misli oddalji in nas postavi v objektivno perspektivo "zunanjega opazovalca".

Za zdrava čustva je pomembno, da neprijetne misli pravočasno utišamo in s tem prisluhnemo pozitivnim mislim in subtilnemu notranjemu dialogu, ki omogoča zbrano odločanje. Motivacijo si naprimer povečamo tako, da globoko vdihnemo kadar opazujemo ali imamo v mislih predmet naše motivacije. Probleme in negativne misli pa lahko seveda z temeljitim izdihom utišamo in takorekoč odpihnemo stran. Ta dinamika našega živčnega sistema se je razvila zaradi tega ker človek (in večina ostalih vretenčarjev) uporablja lastno energijo za vdih, medtem ko je izdih pasiven (negative pressure breathing). Vdih posledično spodbuja simpatični ton avtonomnega živčevja, medtem ko ga izdih utišuje. Zato se tudi srce ob vsakem vdihu pohitri, medtem ko se med izdihom upočasni. Poskrbimo torej, da nam bo srček najhitreje delal takrat, ko ga zares potrebujemo :)

Se vidimo ob 17h na Vojkovi 63, če nas ne najdeš nas pokliči 031 380 511

Lep dan še naprej!

Kot pri ostalih aerobnih športih tudi pri teku drži sledeče:

1) Počasno dihanje (nizka respiratorna frekvenca) poveča vzdržljivost

2) Globoko dihanje (velik volumen zraka) poveča moč

Tudi tukaj torej velja: globoko, enakomerno in počasno dihanje je najbolj zdravo. Pri teku pa je še toliko bolj ključno da se ne "zadihamo" in da poskušamo čimveč dihati skozi nos. Pomaga nam lahko tudi sinhronizacija z koraki (najpogosteje 2:1, torej 4 koraki = 1 perioda dihanja).

Pripenjam še povzetek članka Running and breathing in mammals, revija Science 1983

Mechanical constraints appear to require that locomotion and breathing be synchronized in running mammals. Phase locking of limb and respiratory frequency has now been recorded during treadmill running in jackrabbits and during locomotion on solid ground in dogs, horses, and humans. Quadrupedal species normally synchronize the locomotor and respiratory cycles at a constant ratio of 1:1 (strides per breath) in both the trot and gallop. Human runners differ from quadrupeds in that while running they employ several phase-locked patterns (4:1, 3:1, 2:1, 1:1, 5:2, and 3:2), although a 2:1 coupling ratio appears to be favored. Even though the evolution of bipedal gait has reduced the mechanical constraints on respiration in man, thereby permitting greater flexibility in breathing pattern, it has seemingly not eliminated the need for the synchronization of respiration and body motion during sustained running. Flying birds have independently achieved phase-locked locomotor and respiratory cycles. This hints that strict locomotor-respiratory coupling may be a vital factor in the sustained aerobic exercise of endothermic vertebrates, especially those in which the stresses of locomotion tend to deform the thoracic complex.

KAJ JE STRESNI ODZIV?

Stresni odziv je OBRAMBA telesa.

OBRAMBA PRED ČIM ?

Pred PRE-obremenitvijo telesa.Uničenjem telesa.

Ljudje soočamo svoje interese,pritiskamo drug na drugega s svojimi potrebami. Naše potrebe so čustvene in materialne. Materialni pritiski ogrožajo našo eksistenco-preživetje telesa. Materialni pritiski ogrožajo izpolnitev naših želja,ki so večje,kot gola eksistenca-preživetje telesa. Čustveni pritisk doživljamo predvsem kot vsiljevanje ritma,ki ni enak našemu ritmu. Pritisk doživljamo predvsem,kot omejevanje delovanja,manjši nabor orodij,ki so nam na razpolago za delovanje.

(materialna sredstva)

Pritisk doživljamo tudi,kot onemogočanje vrstnega reda,ki nam ustreza in krajšanje časovnih intervalov,ki nam ustrezajo.

(veščine)

 ČESA TOREJ NE BOMO ZMOGLI?

Ne bomo zmogli izpolniti nujnih nalog. Zahtev okolja. Ne bomo zmogli uresničiti svojih ciljev,uveljaviti svojega ritma.

ZAKAJ SE ODZIVA TELO?

Telo je orodje za uresničevanje naših ciljev.Z njim delujemo,uveljavljamo svoje cilje.

 NA KAJ SE ODIVA TELO?

Odziva se na naš ODNOS do situacije.

KAKO SE ODZIVA?

Črno-belo.

Telo ima zgolj živalsko zavedanje potreb.

Potrebe po preživetju: hrana ,  varnost. (lakota-počasna smrt,  nevarnost-trenutna smrt)

Ovire dojema,kot grožnje preživetja.

KAKO ZDRSNEMO NA ŽIVALSKO RAVEN DOJEMANJA?

Tako,da se preveč zatopimo v problem,ki ga rešujemo.

KAJ POMENI PREVEČ SE ZATOPITI V MIŠLJENJE?

Pomeni,da v nasprotju z živalmi ne RE-agiramo instinktivno takoj,ampak dalj časa premišljujemo,tehtamo,se odločamo,izbiramo,kombiniramo možnosti,s ciljem zadostiti tako potrebam okolja,kot tudi lastnim potrebam.

Ko to počnemo pre-dolgo,se pre-obremenimo in telo RE-agira instinktivno,kot varovalka.

KAJ IZKLOPI  TA SAMODEJNA RE-AKCIJA TELESA ?

Izklopi interese okolja. Pod-zavestno iščemo zgolj rešitev za svoj interes,nismo zavedajoče se bitje so-delovanja.

Za IZKLJUČUJOČE DELOVANJE pa je potreben adrenalin.

Telo se pripravlja na fizične akcije,na telesno dopovedovanje z argumentom sile. Mi pa smo tik pred sestankom,naša resnična resničnost zahteva sposobnost so-delovanja. Mi pa smo telesno podprti za soliranje.

REŠITEV:

PREVERJANJE DIHANJA IN POPRAVLJANJE DIHANJA

 1.Pogosto opazovati kako dihamo,da bi bili pravočasni.

 Če smo prepozni,se nam bo zdelo,da je vse v redu,to pa zato,ker smo že tako močno zadeti od adrenalina,da tega zaradi zapičenosti v problematiko sploh ne opazimo. Zdi se nam ,da smo zbrani v eno točko,dejansko pa smo tako zadeti kot pijanec in je ena točka vse kar sploh še zaznavamo. Z drugimi besedami,tisto na kar smo osredotočeni dojemamo zelo plitvo,medtem,ko okolice in okoliščin,ki se spreminjajo  ne zaznavamo izostreno,pač pa oddaljeno,zato se nam zdijo okoliščine manj pomembne,kot so v resnici.

2.Preveriti z najbolj osnovnim načinom dihanja,ali je naše dojemanje resnično resnično. Ponavljati osnovno dihanje.Ne popustiti paniki,da ni časa,ker morate še toliko premisliti.

Avtor besedila: Za-Vest, član skupnosti

Pridruži se nam tudi ti, da preizkusimo nove metode dihanja za regulacijo stresa in za boljše počutje. In da seveda tudi malo poklepetamo :)

Lokacija: Ljubljanski Univerzitetni Inkubator, Vojkova 63, Ljubljana (modra stavba, 2. nadstropje).

Če ne najdete, pokličite 031 380 511, parkiranje je možno na cesti za stavbo, ki je vzporedna z Vojkovo cesto.

Vabimo vas na prvo srečanje odprte skupine odraslih bolnikov, svojcev , prijateljev, simpatizerjev, z imenom " Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo ". Srečanje se bo odvijalo v ponedeljek 17.01.2011 od 16h do 18h v UKC Ljubljana, pritličje, predavalnica 2. Vodilna nit tega srečanja, in vseh ostalih srečanj, bo umetnost pripovedovanja zgodb. To bodo pripovedi ljudi o svoji zgodbi doživljanja bolezenskega procesa in procesa zdravljenja, pripovedovali bomo pa tudi zgodbe ali pravljice iz kulturne zakladnice vseh narodov sveta. Vsaki pripovedi bo sledil pogovor s poslušalci. Skušali bomo popestriti srečanja tudi s kratkimi skeči, glasbenimi in plesnimi točkami. Program prvega srečanja: Kristina Modic, predsednica društva Limfom&Levkemija - pripoved o lastni izkušnji bolezni in o ozdravitvi Video posnetki pričevanj sladkornih bolnikov, ki so bili prvič predstavljeni na gala predstavi v Cankarjevem Domu Ljubljana. Predstavitev vaje psihofizične relaksacije iz programa Postopna sprostitev, avtor Dušan Enova.

LP in se vidimo!

Vdih je pri človeku pogojen s simpatičnim avtonomnim živčnim sistemom, medtem ko je izdih pogojen s parasimpatičnim avtonomnim živčnim sistemom.

Posledično se dogaja sledeče:

1) To kar razmišljamo med vdihom, postane pogojeno s simpatičnim sistemom, kar pomeni, da bomo vsakič kadar se bomo spomnili teh misli, dobili več energije in motivacije.

2) To kar razmišljamo med izdihom, je pogojeno s parasimpatičnim sistemom, kar pomeni, da bomo vsakič kadar se bomo spomnili teh misli, sprostili telo.

Če boste opazovali, boste videli, da človek vsakič vdihne kadar se mu zgodi kakršnakoli stresna stvar ali kadar mora nekaj nujnega narediti. Zgornja preprosta metoda omogoča, da naše telo naučimo, da stresne dražljaje obdeluje drugače - sproščujoče :)